Ustvarjeni odgovori

[jan]

Verjetno se da nastavitve spremeniti na kakšen boljši način, kot ga bom predlagal (predvidevam, da se da te nastavitve spremeniti glede na napravo samo – ID naprave). Lahko narediš zagonsko skripto (z bash ukazi), v katero vneseš nastavitve in nastaviš, da se zažene ob vsakem zagonu naprave nekaj v tem smislu:

https://debian-administration.org/article/28/Making_scripts_run_at_boot_time_with_Debian

http://stackoverflow.com/questions/25344946/linux-debian-run-commands-at-boot-in-init-script

[jan]

Kot je omenil že @Zrezek mora napajalnik podpirati vsaj 5V 2A. Če naj bi napajalnik to podpiral in se kljub temu RPi ne prižge, potem izklopite vse ostale priključene naprave razen zaslona in ponovno poskusite. V primeru, da se RPi kljub temu ne prižge, potem RPi ni kompatibilen z vašim napajalnikom ali pa ta ni zmožen zagotavljati dovolj energije (ponavadi so kakšni kitajski napajalniki označeni s hudimi specifikacijami, ki pa na koncu sploh niso resnične). Poskusite še s kakšnim drugim napajalnikom, ki ima v začetku omenjene specifikacije.

[jan]

Če podpira 220V (sigurno, ne da le piše in potem to ne drži) in ustreza specifikacijam za vaš model Raspberry Pija (za RPi 2 mora imeti napajalni adapter 5V, 2A), potem je najhuje kar se lahko zgodi to, da na RPiju sveti le rdeča lučka. V kolikor pride do tega pomeni, da z napajalnikom nekaj ni v redu oziroma zaradi nečesa ni kompatibilen z napravo.

[jan]

Odvisno od tega kakšno vhodno voltažo napajalni adapter podpira. Če ima podporo zgolj za 110V potem ne bo v redu, v primeru, da podpira do 240V bi pa morda že lahko bil v redu. To je odvisno od tega kakšna elektronika se skriva znotraj ohišja. Če ti proizvajalec garantira, da sigurno deluje na 220V vzameš pretvornik za vtič, sicer je bolje razmisliti o nakupu novega napajalnika. Pri tem je nekaj tudi odvisno od tega koliko časa bo RPi dnevno deloval – če bo obremenitev 24/7 se definitivno izplača vzeti boljši napajalnik, v primeru uporabe nekaj ur dnevno verjetno ne bo problemov s slabšim napajalnikom (ni nujno, precej je odvisno kaj je na RPi priklopljeno). Predlagam, da počakaš in pogledaš kaj adapter podpira, morda tudi kontaktiraš proizvajalca ter se nato odločiš.

[jan]

Če je cilj samo, da se vsako minuto zajame slika iz kamere in pošlje na server, potem to niti ne bo težko narediti. Vprašanje je samo kako imaš urejeno omrežje + razloži zakaj bi se uporabljal RPi, če imaš IPcamero (samo za prenos slike od izvora do ciljnega strežnika)? Priloži shemo omrežja oziroma opiši od kje se stvari pošiljajo do koga, ker ne razumem najbolje kako imaš vse skupaj povezano. Potem se lahko npr. v Pythonu ali celo v Bashu spiše skripto (na podlagi posredovanih podatkov ti lahko dam nek okvir le-te), ki bo poskrbela za prenos slike do cilja.

[jan]

Pozdravljen,

Če prav razumem potrebuješ “motion” kamero, ki zaznava premikanje? Za Raspberry Pi obstaja super vodič, kjer je celoten postopek kako zajeti fotografije in posnetke premikanja. V okviru vodiča je celo opisano kako priklopiti mrežni disk, tako da se nanj lahko zapisujejo omenjene datoteke. Če si mislil PiCam kot programsko opremo za prenos pretoka, potem to ne bo prava rešitev, ker je ta namenjena dejanskemu živemu prenosu (npr. TV prenos).

Za IPcamera ne razumem točno – ali gre prav tako za neko programsko opremo, ki obstaja ali je to ločena strojna oprema, ki jo imaš poleg RPija? Poleg tega je tudi vprašanje kater protokol uporabljaš za deljenje mrežnega diska – SMB, NFS, …? Načeloma je to vprašanje posledica prejšnjega, na Raspberry Piju ni problem priklopiti ne enega, ne drugega.

Sam nisem iz primorske, tako da osebno žal ne morem pomagati.

[jan]

Pozdravljen,

Windows 10 IoT ni namenjen splošni uporabi, kot npr. polna različica Windows 10, temveč zgolj za izdelavo projektov v smislu interneta stvari (Internet of Things). Več o tem kaj je možno z IoT različico narediti v tem videu. Za ogled filmov priporočam namestitev operacijskega sistema OpenELEC, saj je ta namenjen tovrstni uporabi.

Seveda pa dobrodošel na forumu 🙂

[jan]

Lahko se predvaja, vendar je odvisno od končne naprave, če omogoča posredovanje zvoka na zunanje zvočnike. Nekaj na to temo si lahko preberete na forumu OSMC distribucije https://discourse.osmc.tv/t/little-problem-with-5-1-sound-through-hdmi/7344.

[jan]

Omenjeni ukaz za spremenitev pravic je sicer v redu, ne priporočam pa, da te pravice nastavljaš v samem sistemu (se pravi na sistemskih datotekah, ki so ključne za delovanje) ali na uporabniških mapah/datotekah – s tem vsem uporabnikom, posledično procesom, omogočiš dostop do vsebine v mapah/datotekah. Za primer zunanje naprave, ki je namenjena zgolj shranjevanju nekih datotek na lokalni ravni je to v redu, če drugače ne gre.

Hitrost je omejena zaradi čipa, ki povezuje USB naprave in mrežo. Glede na to, da prenašaš datoteke preko omrežja na zunanji disk, se to izkaže v omenjeni hitrosti, saj se s tem obremeni ravno ta čip, kar pripelje do počasnega prenosa in zapisa.

[jan]

Dokler je nekje na pakiranju končnega izdelka označeno, da ga poganja Raspberry Pi ne bi smelo biti nobenega problema. Pravzaprav fundacija Raspberry Pi še celo podpira, da se z njihovim artiklom ustvarja komercialne projekte, saj se s tem na koncu podpre napravo. Pred dejanskim začetkom prodaje predlagam, da si preberete še pravila blagovne znamke Raspberry Pi na uradni strani, prispevek na njihovem blogu in temo na uradnem forumu. Vsekakor bi bilo tudi smiselno, da s fundacijo stopite v stik in jih povprašate o morebitnih nejasnostih. Naj omenim še, da se na koncu izplača ohraniti stik z njimi, saj v primeru zares zanimivega izdelka, lahko vašo zgodbo objavijo na uradnem blogu.

[jan]

• Popcorn Time po izkušnjah uporabnikov uradnega foruma na Raspberry Pi 2 deluje, vendar znajo biti kakšne težave ali zatikanja med uporabo. Naj samo opozorim, da Popcorn Time ne pridobi vsebine na legalen način (prav tako kot skupnost ne podpiramo te programske opreme, saj se s pretakanjem avtorsko zaščitene vsebine krši zakon).
• Vse različice naprave Raspberry Pi razen Računalniškega modula (Compute Module) imajo HDMI priključek in obenem tudi HDMI-CEC podporo, ki omogoča komunikacijo med televizijskim daljincem in napravo (če TV to seveda podpira). To pomeni, da v primeru kompatibilnosti lahko z daljincem upravljate Kodi/XBMC.
• Za dostop do interneta morate Raspberry Pi priključiti na omrežje z UTP kablom (samo model B in B+) ali pa se priključite na WiFi z ustreznim WiFi USB adapterjem.
• Za uporabo RPi kot multimedijskega centra predlagam namenski distribuciji OpenELEC ali OSMC.
• Predlagam nakup novejše različice Raspberry Pi 2 Model B, čeprav za predvajanje multimedije zadošča tudi prva različica Raspberry Pi (lahko tako model B, B+ ali A, vendar je potem malo potrebno paziti na omejitve priključkov, saj jih imata B in B+ več kot A).
• Napajalnik mora zagotavljati vsaj 2 A za Raspberry Pi 2 in Raspberry Pi Model B+, za ostale različice pa se priporoča napajalnik z vsaj 1200 mA.

[jan]

Če bo ta adapter deloval ne morem potrditi, ker ga nimam/ga ne morem dobiti in preizkusiti. Meni sicer s podobnim adapterjem, ki sem ga naročil iz Kitajske zadeva deluje brez problema. Preko spletnih trgovin imaš načeloma možnost, da zadevo naročiš, preizkusiš in če ti ne ustreza vrneš. Načeloma to ni dobra praksa, ker potem nekdo drug dobi odprto embalažo in uporabljen izdelek. Če obstaja kakšna možnost, bo najbolje, če skočiš v kakšno trgovino in povprašaš, če to prodajajo in mogoče sprobaš kar tam (vzameš RPi, napajalnik in VGA kabel, zelo verjetno bo v takšni trgovini na voljo tudi TV/Monitor z VGA izhodom) – seveda na lastno odgovornost. Priporočam, da napajalnik lahko zagotavlja vsaj 2 A.

[jan]

Omenjeno ohišje je primerno tudi za Raspberry Pi 2 Model B, saj imata RPi Model B+ in RPi 2 Model B isto shemo/postavitev komponent. Rok dobave je predvidoma od 2 do 3 dni – točnejši podatek lahko sporočim jutri.

RPi se lahko napaja iz USB razdelilca z lastnim napajanjem v primeru, da ima vsak izhod na razdelilcu možnost zagotoviti vsaj 700 mA za prvo različico in okrog 2 A za drugo različico. Prav tako vam predlagam, da si nujno ogledate seznam kompatibilnih razdelilcev, kjer so uporabniki že zapisali kaj deluje in kaj ne (čisto desni stolpec). Najbolje bo, če si izberete enega izmed razdelilcev na omenjeni povezavi. To pomeni, da lahko na en razdelilec priklopite tako Raspberry Pi, kot tudi druge USB naprave, do katerih želite dostopati na mini računalniku.

[jan]

Predvidevam, da uporabljaš operacijski sistem Windows in ti prikaže le eno particijo, ki je privzeto sformatirana v FAT datotečni sistem. S kartico ni nič narobe, vsekakor ima še vedno polno kapaciteto (32 GB), le potrebno ji bo pobrisati particijo z datotečnim sistemom ext4 (mislim, da je ext4, lahko tudi, da je ext3; to nima velikega vpliva). Če imaš na kartici shranjene kakršnekoli podatke, jih pred nadaljevanjem nujno prekopiraj na kak drug zanesljiv pomnilniški medij.

Particije najlažje izbrišeš tako, da najprej zaženeš Live CD/USB neke Linux distribucije, recimo Ubuntu ali Linux Mint, nato pa zaženeš program GParted (privzeto je že vključen na obeh omenjenih distrotih), nujno izbereš tvojo microSD kartico (res pazi, da izbereš microSD kartico, da ne izbereš glavnega diska ali česa drugega) in pobrišeš obe particiji. Nato ustvariš novo particijo, ki bo zasedla vse prostor na kartici. Načeloma se uporablja datotečni sistem FAT, ki ga znajo brati skorajda vse naprave, lahko pa tudi NTFS, v kolikor bo kartica uporabljena le v navezi z napravo, ki ima nameščen Windows OS (verjetno ne velja za večino fotoaparatov in ostalih multimedijskih naprav).

[jan]

Raspberry Pi trenutno povečini podpira le Linux distribucije, za drugo različico (RPi 2) pa bo čez nekaj časa na voljo tudi Windows 10 – verjetno zgolj za IoT (Internet of Things). Za učenje Linuxa si lahko sicer postavite tudi virtualni sistem s pomočjo VirtualBoxa in se stvari učite znotraj navideznega sistema. Za pravo izkušnjo učenja vam seveda predlagam RPi, saj lahko nanj kasneje povežete še kakšne elektronske komponente in ustvarite projekt, kjer boste aplicirali vaše znanje na samo napravo.

[Avtor]

Prispevki