Slo-Pi

Ideja o majhnem in poceni računalniku za otroke je prišla na misel skupini raziskovalcev iz univerze Cambridge”s Computer Laboratory, ko so opazili upad znanja in spretnosti pri študentih. To so preučevali vse od leta 1990, ko je večina dijakov prišla na zagovor kot izkušeni programerji, vse do leta 2000, ko so ugotovili, da je nekaj drugače. Povprečen dijak je namreč znal le nekaj več kot izdelati osnovno obliko za splet.

Dve različici prototipa - veroboard in vezje

Dve različici prototipa – veroboard in vezje

Nekaj se je zelo spremenilo, saj so otroci drugače gledali na upravljanje z računalniki. Prepoznanih je bilo veliko problemov, vendar jih majhna skupina ljudi zagotovo ne bi mogla urediti. Eben Upton, Rob Mullins, Jack Lang in Alan Mycroft so ugotovili, da lahko spremenijo vsaj nekaj. Računalniki so postali precej dragi in starši otrokom najbrž ne bi dopustili eksperimentalnega programiranja, kjer se lahko zgodi kaj narobe. Potrebno je bilo najti pot, kako bi naredili takšen računalnik na katerem bi lahko programirali brez zadržkov. In tako so od leta 2006 do 2008 izdelali nekaj prototipov, ki so sedaj združeni v Raspberry Pi.

V letu 2008 so procesorji za mobilne telefone postali cenovno ugodni in dovolj močni za zagotavljanje predvajanja visokokakovostnih posnetkov. Pomislili so, da bi bilo to mogoče tisto, saj vendarle vsi otroci z računalnikom ne bi programirali, kot je bilo mišljeno v samem začetku. Videti je bilo, da bi projekt vendarle lahko uspel. Eben (sedaj arhitekt čipov pri Broadcomu), Rob, Jack in Alan so v ekipo povabili še Peta Lomasa in Davida Brabena, da bi ustvarili fundacijo Raspberry Pi. Tri leta kasneje se je pričela masovna proizvodnja modela B. Celoten postopek je potekal prek pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjata z elektroniko, element 14/Premier Farnell in RS Electronics, po letu dni pa je bilo prodanih več kot en milijon kosov.Fundacija ima veliko željo podpreti in pomagati celotni izboraževalni skupnosti. Bili so veseli in malo začudeni, saj so prejeli veliko število povpraševanj od agencij in ljudi iz oddaljenih držav. To jih je vznemirilo, saj so si sami zadali drugačen cilj, kot pa le proizvajanje naprav ter prodajo, ki nima povezave z izobraževanjem. Za Raspberry Pi so zainteresirane tudi države v razvoju, saj si ne morejo privoščiti električnega omrežja z močjo za poganjanje tradicionalnega namiznega računalnika. Povpraševanje so prejeli še od bolnišnic in muzejev, saj bi radi uporabljali Raspberry Pi za poganjanje prikazovalnih zaslonov. S fundacijo so vzpostavili kontakt tudi starši otrok s posebnimi potrebami, s katerimi so se pogovarjali o aplikacijah za nadzor in dostopnost. Seveda pa obstaja še milijon ljudi, ki bi radi spajkali in izdelali svojega robota.Odgovorov na vsa vprašanja nimajo. Raspberry Pi ni naprava, ki bi odpravila vse svetovne računalniške težave, vendar verjamejo v to, da so pobudniki. Poceni in dostopne programirljive naprave želijo videti vsepovsod, pravzaprav hočejo, da ostala podjeta pričnejo klonirati to, kar delajo oni. Prekiniti želijo tudi paradigmo, da je za računalnik potrebno zapraviti več sto evrov, medtem ko družine ne morejo uporabljati interneta. Hočejo imeti računalnik, ki bo dovolj dober za otroke, veselo pa zrejo v prihodnost skladišča.

The Raspberry Pi Foundation je v Združenem kraljestvu registrirana kot dobrodelna ustanova (registracijska številka 1129409).