Slo-Pi

Ste bili ob namestitvi Raspbiana na vaš Raspberry Pi presenečeni, ko ste zagledali ikoni Mathematica in Wolfram Language ter se spraševali kje začeti? V naslednjih nekaj prispevkih, ki jih gosti Wolfram Research in bodo objavljeni v prihodnjih tednih, se boste lahko naučili kako pričeti delati s tema dvema programoma. Tokratni, prvi prispevek, je napisal Arnoud Buzing. Arnoud in Wolfram ekipa bo vsekakor navdušena pozdravila vaš odziv, prav tako tudi fundacija Raspberry Pi. V kolikor z omenjenima programoma nekaj delate, nam ali fundaciji to sporočite, saj jim bo to pomagalo oblikovati naslednje prispevke od Wolframa. Besedo pa prepuščam Arnoudu…

Nekaj tednov nazaj, 21. novembra, smo izdali Wolfram Language in Mathematico za Raspberry Pi. V preteklem času je vse skupaj postalo nekoliko lažje, saj je fundacija Raspberry Pi, programsko opremo pričela vključevati neposredno v njihov standardni NOOBS paket ter v operacijski sistem Raspbian. Odzivi do tega prispevka so bili večinoma pozitivni. Branje tweetov od učiteljev, znanstvenikov, hobistov, učencev iz vsega sveta je bilo izjemno čudovito in smo nad raziskovanjem računalniškega sveta na njihovih napravah  s pomočjo Wolfram Language navdušeni. Danes je Wolfram Research zagotovo najbolj poznan po Wolfram|Alpha; za veliko učencev je to stran, ki jim pomaga pri reševanju zahtevnih domačih nalog ter jim zagotavlja rešitev po korakih. Vendar se za ustvarjanje takšne stvari v ozadju pojavi veliko težav, ki morajo biti rešene na splošni in sistemski ravni. Zato je edini smisel za ustvarjanje Wolfram|Alpha predstavljal Wolfram Language. Ta jezik se od ostalih računalniških jezikov razlikuje, saj ima zelo dobro vgrajeno podporo za reševanje širokega spektra različnih računalniških problemov. V več kot 25 letih se je jezik izboljšal zelo, od računanja z enostavnimi simbolnimi izrazi do današnjega računalniškega sistema z veliko znanja. Lastnost tega, da je z računalniškim jezikom možno ustvariti vse od enostavnega do zelo težkega oziroma zahtevnega programa z malo kode, ga naredi odličnega za poganjanje na Raspberry Piju. Zelo dobro se obnese tudi z “zunanjim svetom”, zahvala pa gre zelo dobro podprtim tipalom za zbiranje podatkov ter GPIO pinom. Nekaj odličnih uporabniških primerov je že bilo deljenih na spletno stran Wolfram Community, zato jih bom tukaj z vami delil.

Nedavni prispevek Diega prikazuje kako lahko s pomočjo Raspberry Pija spečete zrezek. V tem prispevku je napisal majhen matematični ovitek za branje temperaturnih meritev, katere je kalibriral z uporabo LinearModelFit na treh podatkovnih točkah. Vse to je poslano v upravljalnik, ki posodo za pečenje vključi ali izključi z ukazoma  DeviceWrite["GPIO",17->1]  ali DeviceWrite["GPIO",17->0] . Drugi prispevek Diega pa prikazuje kako povezati Wiijev upravljalnik preko Arduino Uno do Mathematice preko serjiske povezave. Najprej vzpostavi serijsko povezavo s pomočjo  serial=DeviceOpen["Serial", {"/dev/ttyACM0", "BaudRate"->57600}] , nato pa prikaže skico preko Arduina, ki ga pošlje preko serijske povezave in ga nazaj prebere s trenutnim stanjem Wii Nunchucka z ukazom  DeviceReadBuffer[serial] . Bob je objavil odličen primer, ki prikazuje kako napisati enostaven program za upravljanje koračnega motorja s pomočjo Wolfram Language. Najprej definira funkcijo stepMotor, ki zajema tri argumente: število korakov, smer in časovni zamik koraka.

Poleg omenjenih primerov so na voljo še številni drugi, ki vam bodo zagotovo v pomoč v začetku:

Vir: http://www.raspberrypi.org/archives/5623

Komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so ime, e-pošta in komentar.